Peru 2008 in 2015 :): Acobambapi *

Marsikdo je pred odhodom v Peru poslušal moje pritoževanje, da sem bila prelena, da bi ponovila malo španščine. V Acobambi sem ugotovila, da je pravzaprav vseeno, saj (skoraj) vsi govorijo v kečui. Zanimivo, da tega nisem opazila že 2008. Mogoče zato, ker se mi je takrat španščina zdela dovolj zapletena stvar :D In zdaj se pridno učim kečuo in skušam med kopico neznanih besed izluščiti kako poznano.

Torej ... Acobamba po sedmih letih .. še vedno je to kraj nekje sredi Andov, ki pa je v zadnjem letu dobil lepo novo cesto z lepim novim asfaltom. No, prepadi seveda še vedno ostajajo in ograj še vedno ni, a občutek je vseeno malo boljši. Vsaj dokler ne vidiš, kje se pelješ (ampak tokrat smo videli celotno pot, tako da za naslednji obisk Acobambe planiram spanje na busu :) )

Ljudje še vedno živijo neko svoje živlljenje med njivami, živalmi in juhami. Preprosto in mirno. Predvsem na starejše bolj malo vplivajo problemi sveta. Takim tudi ponavadi na vprašanja "De donde eres?" odgovorim, da sem iz Evrope. Ali pa da sem od daleč in da sem prišla z letalom. Če bi rekla, da sem iz Slovenije, bi ravno tako lahko rekla, da sem iz Šwrji :) So bili pa otroci na ulici navdušeni, da vidijo nekoga od daleč, ki govori nek drugi jezik. In hitro jih je zanimalo, kako se v mojem jeziku reče žoga in nogomet. Prav zanimiv občutek, ko na ulicah Acobambe slišiš par slovenskih besed.

Kar se jezikov tiče je bilo prav zanimivo, saj smo bili ponavadi na kupu trije, ki znamo slovensko, in kopica ljudi, ki zna kečuo. Večina od nas zna tudi špansko, a je vsekakor bolj zanimivo, če se pogovarjaš v svojem :D

Tokrat smo bili v Acobambi od ponedeljka zvečer, do petka zjutraj. Bom dodala kako sliko, da si boste lažje predstavljali, kaj smo počeli. Ampak najprej moram odkriti, kje je kabel od fotoaparata :D