Čez dolgih sedem let ..

... se bova vidla spet.
Če sem iskrena, je od zadnjega obiska teh daljnih krajev minilo šest let in pol. In če sem še malo iskrena, se mi sploh ni zdelo dolgih, ampak so kar nekako zletela mimo.
Ester mi je dovolila, da uporabim najin stari blog (vsaj mislim, da mi je ... če mi ni, naju pa trenutno itak loči ene 11000 km, tako da sploh ni panike :D ) in tako se bom skušala vsaketoliko kaj oglasiti.

Torej ... Peru oz. Lima po par letih ... Še vedno ima tisti poseben vonj (realno bi mu lahko rekli tudi smrad :) ) in zvok. Nekaj, kar je precej težko opisljivo, ampak zaznaš, takoj ko stopiš skozi vrata letališča. Ker je tukaj trenutno poletje imata ta vonj in zvok še malo dodatka vročine. Sicer ne tako velike kot v Panami, a vseeno se pozna razlika med Slovenijo in Perujem. Ta kakih 20 stopinj :). Enak ostaja tudi promet. Tukaj pravijo, da je celo še hujši. Dobri stari carroti lovijo potnike, ki se natlačijo v njihovo notranjost, taxiji počnejo isto, mogoče le nekoliko previdnejše, saj so koneckoncev le nekoliko šibkejši udeleženci v prometu. Zelena luč za pešce funkcionira po sistemu: "ko se ustavijo vsi avti, prečkaš, čeprav imaš prehodno že pol minute zeleno luč". Skratka, če se komu zdi letenje z letalom nevarna stvar, verjetno ni bil udeležen v prometu kake od držav s seznama držav tretjega sveta.
Kar se je spremenilo, je očitno to, da ima več hiš internet, saj ob bežnem opazovanju ulic, nisem zaznala napisov "internet, locutorio ..." vsepovsod. Mogoče sem pa bila samo premalo natančna.
Pa v Limi so zgradili tudi eno linijo metroja. Za ostale novosti bo potrebno še malo počakati.

Če povem še kako besedo o prvem dnevu tukaj. Čeprav se človek ponavadi iz vseh tistih dolgih in precej rutinskh poletov, ki jih popestri kak klepet z naključnimi sosedečimi, ponavadi privleče precej crknjen, je očitno telo vseeno preveč navajeno na SEČ in te ob 5h zjutraj vrže iz postelje. Tako da imaš veliko ur dneva. Tako da se je v njega dalo stlačiti jutranji obisk tržnice, pomivanje posode (nekaterim precej zanimivo dejstvo, da velika gringinja pomiva posodo :) ) in popoldanski obisk trgovin (za vse, ki poznaste moje navdeušenje nad šopingiranjem, si lahko mislite, da zna biti ta stvar precej stresna :D). Spotoma smo videli še proteste, za katere nam ni uspelo ugotoviti, proti čemu so. Je pa bilo zraven vse kar spada k protestom - ljudje s kamni v rokah, policija v bojni opravi, nad vsem tem pa še helikopter.

Tako, bodi dovolj za prvič. Trenutno se mi zdi, da sem že ene 2 uri za to škatlo. :)
Kaka slika bo tudi morala počakati na bolj ugoden čas.