sreda, 4. februar 2015

Tres mocosos

Od mojega zadnjega Peruja se je spremenilo marsikaj. Meddrugim so na svet prišli tudi junaki tokratne objave. No, Majedi je bila rojena že prej, saj bo letos imela 8 let, a tudi o njej nisem vedela kaj več od tega, da obstaja. In tako sem dobrih 14 dni nazaj na bližnji tržnici prvič srečala Magdaleno in tri male razbojnike: Majedi, Anyeli in Davida. Majedi je v prvih dveh minutah najinega poznanstva poskenirala vse: od tega kaj in kako sem oblečena, do zob, očal in vsakega najmanjšega mozoljčka (njene sposobnosti opazovanja tovrstnih pojavov verjetno presegajo sposobnosti povprečne najstnice). Anyeli je bila takrat precej boječa in se je raje držala v varnem zavetju mame in ostalih tet (punce so si šle sposoditi obleke za Angelovo diplomo ... tako da so bile vse sestre na kupu), David pa je tudi bolj zadržano gledal neko čudno veliko bitje.
No, ni trajalo prav dolgo, ko sta tudi mlajšedva pozabila na strah. Včasih še preveč :D
Torej ... Majedi je zgovorna, firbčna, nikoliprimiru sedemletnica.


Eden od mnogih poskusov selfija (tukaj še niso moderne selfi palce :) )

Anyeli, ki jo kličejo tudi Pita bo letos imela 6 let in je na trenutke malo bolj mirna od starejše sestre, a na obrazu se ji vedno riše en navihan pogled, ki že od daleč nakazuje, da ima namen ušpičiti kako neumnost. 

Carga me!!!!!!

David, občasno Isai ali Coris, ima tri leta in pol. Na začetku si ni preveč upal blizu, kmalu pa so tiste velike črne očke ugotovile, da so veliki odrasli praktični za igro.


Con tia Maria Luz


Ja, tukaj ni nikoli dolgčas. Vedno se kdo smeje ali joče. Vedno je en kup stvari po celi hiši. Vedno imaš nekoga pod nogami, ki hoče, da ga nosiš, ki te žečka, ali pa želi, da mu zapoješ Miška kaško kuhla (paša slišati kaj slovenskega, ko si sam v španskogovorečem okolju :) ), vedno je treba prakticirati vzgojo za uboganje, pospravljanje ... Skratka vse kar spada k bivanju z otroki, ki niso nikoli pri miru.


Ni komentarjev: