Veliko ljudi se odpravi na razne kuharske tečaje, a večina med njimi ne odide ravno na drugi konec sveta. No, midve imava na tem koncu sveta kar veliko mero kuharskih in slaščičarskih nasvetov. Že prejšnji teden smo s skupnimi močmi (šef je bil seveda Daniel) pripravili torto helado, v soboto pa Domo de lucuma. (zdaj vsaj vem, kako izgledajo slaščice, katerih imena sem pred časom prevajala :) ). Delo je potekalo nekako tako, da smo najprej naredili ožji izbor receptov, ki bi jih lahko uporabili, napisali nakupovalni listek in odšli v Chosico na tržnico. Tržnice so vedno ena zelo zanimiva stvar. Štanti s 1000 in eno stvarjo, sadjem, ki se ga pri nas ne dobi, čistočo na perujski način ter obilico ljudi, ki bi na vsak način radi prodali od vrečk za smeti do predpasnikov in zelišč. No, ko smo napolnili nekaj vrečk in dobili skoraj vse, kar smo iskali (le nad mangotom smo obupali …), smo se odpravili nazaj proti domu in popoldne začeli s pripravo stvari. Najprej smo naredili chupetes (o tambien marciano) – zmiksaš marakujo, vodo in sladkor ali pa jagode, mleko, vodo in sladkor, daš v take male najlon vre čke in vse skupaj zamrzneš ter počakaš kak dan ali dva.
Po kosilu (in po pavzi, ki je vključevala cosquillas :) ) pa smo se spravili delati še torto. Biskvit nam je ostal že od prejšnjega tedna, tako da smo potrebovali le kreme. To je ena zelo zanimiva stvar za pripravo – vsako mešanico je potrebno namreč poskusiti in ko skledo dobita v roke Ester ali Isabel, posode skoraj več ni treba pomivati :). Isabel je tudi ugotovila, da se velike sklede odlična zaščita pred nezaželenimi fotografi … Prva krema je bila sestavljena iz lucumine kaše, manjarja, crema de leche batida (neka mešanica med skuto in smetano), druga pa iz chocolate ganache, creme pastalere, creme de leche batida, piscota (na katarega bi Daniel skoraj pozabil … še sreča, da sem jaz protestirala :D) in colapeza (ja, vem, da ste razumeli vse, kar je napisano v zgornjih vrsticah ;) ). Za recepte se lahko priporočite Danielu ali pa namadvema, čeprav ne garantiramo, da se v Sloveniji da dobiti sestavine … no, če je kdo že kdaj videl lucumo na naših tržnicah, naj se hitro javi ;). No, te kreme potrebujejo nekaj časa, da se strdijo, zato smo vmes skočili do Lime (skočiti do Lime pomeni, da porabiš vsaj 6 ur, saj je samo vožnje približno za 4 ure :) ), torto pa spravili skupaj ob kaki 1 ponoči, v nedeljo dopoldne pa še okrasili.
Po kosilu (in po pavzi, ki je vključevala cosquillas :) ) pa smo se spravili delati še torto. Biskvit nam je ostal že od prejšnjega tedna, tako da smo potrebovali le kreme. To je ena zelo zanimiva stvar za pripravo – vsako mešanico je potrebno namreč poskusiti in ko skledo dobita v roke Ester ali Isabel, posode skoraj več ni treba pomivati :). Isabel je tudi ugotovila, da se velike sklede odlična zaščita pred nezaželenimi fotografi … Prva krema je bila sestavljena iz lucumine kaše, manjarja, crema de leche batida (neka mešanica med skuto in smetano), druga pa iz chocolate ganache, creme pastalere, creme de leche batida, piscota (na katarega bi Daniel skoraj pozabil … še sreča, da sem jaz protestirala :D) in colapeza (ja, vem, da ste razumeli vse, kar je napisano v zgornjih vrsticah ;) ). Za recepte se lahko priporočite Danielu ali pa namadvema, čeprav ne garantiramo, da se v Sloveniji da dobiti sestavine … no, če je kdo že kdaj videl lucumo na naših tržnicah, naj se hitro javi ;). No, te kreme potrebujejo nekaj časa, da se strdijo, zato smo vmes skočili do Lime (skočiti do Lime pomeni, da porabiš vsaj 6 ur, saj je samo vožnje približno za 4 ure :) ), torto pa spravili skupaj ob kaki 1 ponoči, v nedeljo dopoldne pa še okrasili.
1 komentar:
Kot je iz slik razvidno se pridno učita slaščičarskih veščin ,upam da bosta doma organizirali kakšen degustacijski dan.Lep pozdrav iz Vipavske doline.Lojzka
Objavite komentar