Malo o tem, malo o onem

Da si boste lahko vsaj približno predstavljali, kako je izgledal najin prvi teden v Peruju ... (Sploh glede na to, da ste verjetno v večini vsi dobivali odgovore, da nimava pojma, kaj bova počeli :) ). No, saj tudi zdaj še vedno bolj sproti ugotavljamo, kaj bomo počeli naslednji dan. Najino bivanje tukaj pa se je začelo tako, da je v soboto ob 16:30 naše letalo končno prebilo meglo in pod nami se je prikazala Lima (no, v bistvu bi tam morali biti že dopoldne, a ker megla ni značilnost le Lime, smo morali v Sao Paulu kar nekaj ur čakati na vzlet). V soboto je bilo tako bolj ali manj le še toliko časa, da smo prišli do Chosice. Sicer smo v Limi, a vseeno nismo v Limi ... smo kake 30 kilometrov vzhodno in na nekaj sto metrih nadmorske višine (Urška, nadmorska višina Lime je zelo relativna stvar :D). No, da se vrnem k soboti. Tu nas je pričakala cela družina (3 bratje in 3 sestre) in nas sprejela medse. V prvih dneh sva se bolj ali manj navajali na življenje tukaj (beri: lenarili). Samo da sva spakirali iz kovčkov je trajalo kake 2 dni (še sreča, da imajo samo 2 sobi, ker že tako so bile najine stvari zelo hitro povsod. V nedeljo sva bili po dolgem času pri maši v španščini. Prav lepo je bilo spet slišati našo glorio v pristnem okolju. Po maši pa smo se na kratko ustavili še na trgu, kjer so otroci plesali tradicionalne plese. Lepo je bilo tudi to, da sva bili edini belki daleč naokoli. Na sploh sva tukaj precej opazni, saj to ni ravno kraj, kjer bi drle množice turistov. In na letalu sva se prav nasmejali, ko sva obkljukali, da sva turistki, kot naslov pa dali najin naslov tukaj v Chosici. Kakih hotelov pa res ni v naši bližini ...
(Ps tukaj bi sledila se kaka slika vec, ce jih ne bi pozabila dati na kljuc :) )