Drobtinice 3

Sredi noči je pač idealen čas za leplenje novih slik ...

Nebo ... v različnih zanimivih oblikah. Recimo z oblaki, pa mavrico, pa še čem.

Luna ... o kateri se mi zdi, da sem že pisala, da je v obliki črke C pred polno luno. Ma repetitium est mater studiorum. :)

Cruz del sur ... z z Wikipedije ukradeno fotografijo. Ampak neke jasne acobambinske noči, ob 3h zjutraj, sem ga res videla. In čeprav nisem točno vedela, kako izgleda, sem vedela, da je to to. Pa še par milijard drugih zvezd sem videla, ker je bila res ena taka jasna noč (ergo romantič večer s cuyem, kokošjo in petelinom ... pa verjetno kako podgano).

Barve ... tudi Lima jih je včasih imela. Dotična slika je nastala na dan, ko sem prišla iz Acobambe in ugotovila, da nisem ustvarjena za biti zaprta v hiši in da bi raje nekam ušla. Za prvo silo sem ušla le na streho in še malo bolj cenila lahen vetrič in vse tiste barve na zahodu.

Hrana v barvah ... natančneje kuhan krompir. Vedela sem sicer, da v Peruju obstaja približno neskončno vrst krompirja, a ko sem olupila tega, sem najprej zelo sumičavo pogledala in nekajkrat vprašala avtohtone prebivalce, če je to res primerno za jesti. Kljub pritrdilnemu odgovoru, sem vseeno počakala, da so oni prvi zagrizli v to črnilo. :)

Zajtrki ... v Acobambi so bili kar redni in precej standardni. V Limi malo manj (sploh ura je zelo varirala in se včasih zelo približala poldnevu). :) Kar se hribov tiče je bila to ena izmed boljših kombinacij. Ta kruh je res res fin. Če se ga dopolni s sirom, pa še toliko bolj. Quaker pa pač paša zraven. Sem pa v teh dveh mesecih za zajtrk jedla marsikaj - od juh, riža z vsem mogočim, sadja do chupet in kar se je pač našlo užitnega. Vsekakor pa si primat med nestandardnimi in nenavadnimi zajtrki zaslužijo bikova jajca.

Cebiche ... in ostale prednosti življenja v restavraciji o katerih sem sicer že pisala, a vseeno je včasih dobro ponoviti, da mi boste bolj nevoščljivi. :) Res, spoznala sem en kup hrane in po malem gledala, kako se kaj pripravi. Za cebiche vam sicer ne bi mogla garantirati, da ga znam pripraviti, saj sem poanvadi bolj stiskala limone (limete), lupila camote, rezala choclo ali pa kaj podobnega neškodljivega.

Kjer je hrana ... so tudi muhe. In kjer so muhe, tam je Monica z matamosco. No, muhe so bile pravzaprav v glavnem povsod; tako v Limi kot v Acobambi (in verjetno še kje). Kar se mene tiče, sem bolj ali manj normalno sobivala z njimi, Monica pa je bolj ali manj normalno sobivala predvsem z mušjimi trupli.

Lame ... so vsekakor bolj značilne živalske predstavnice Peruja kot pa muhe, a je bilo na višinah, kjer sem se gibala, lažje najti slednje, saj sem si lame v glavnem ogledovala le na poti med Acobambo in Mejorado (višina okrog 4000m in več). A na enem od sprehodov po Acobambi sem naletela tudi na to predstavnico (ali predstavnika ... nisem preverjala) živalskega sveta. Mi je bilo prav čudno in sem morala 2x pogledati, če prav vidim. Za vsak slučaj, sem poskrbela še za slikovne dokaze.

Skozi okno ... se je videlo marsikaj. In čeprav sem že veliko povedala o takih in drugačnih prevoznih navadah (predvsem v bolj odročnih krajih), se je včasih vseeno dobili še kaj zanimivega. Poleg 10 in več potnikov v dobrih starih toyotah, so gotovo zanimivi tudi ti motoji, ki prav tako prepeljejo marsikaj. Se je pač treba znajti in izkoristiti sredstva, ki so na voljo.

Za zaključek ... današnje objave pa še nekaj besed o cerkvi v Acobambi. Sem bila kar nekajkrat v njej in zdi se mi, da so se na koncu tudi ostali navadili, da pač tja zahaja tudi neka velika gringinja. Torej ... cerkev je velikokrat precej prazna tudi ob nedeljah. Je pa res, da kdor zaide tja, ostane veliko časa, saj so predvsem pridige v primerjavi s Slovenijo včasih res (pre)dolge. Tudi ura začetka obredov ni ravno vedno točna. Čeprav se cca. pol ure pred mašo poleg zvonov oglasi še glasba iz zvočnikov, to ne pomeni, da se bo maša dejansko začela čez pol ure. A tu se nihče ne obremenjuje. Prav tako se ni nihče obremenjeval, ko se je križevega pota "udeležil" tudi eden od psov. Duhovnik se je celo pošalil in pokazal na eni od slik (6. ali 7. postaja ... pri križevem potu tudi ljudstvo hodi od postaje do postaje), da je tam tudi naslikan pasji predstavnik.